Komunikacija, ki prihaja iz človekovega srca

V knjigi avtorja Drunvala Melchizedeka z naslovom ŽIVETI V SRCU sem zasledil kako smo ljudje bili pred davnimi, davnimi časi precej drugačni. Stvari, situacije, dogodke in ljudi smo doživljali na načine, ki so sodobnemu človeku tuji. Pogovor in komunikacija nista izhajala iz uma, temveč neposredno iz svetega prostora človekovega srca.

Avstralski Aborigini so še danes povezani s starodavno mrežo življenja, ki ji pravijo čas sanj. V teh kolektivih sanjah, ki slonijo na posebnem stanju zavesti, še naprej bivajo v svojih srcih in tako živijo in dihajo v svetu, ki ga zahodni človek ne more razumeti in dojeti.

Maori iz Nove Zelandije, v svojih »meditacijah« vidijo prek prostranih širjav vse do Amerike in na ta način komunicirajo z Indijanci Hopi, ko se dogovarjajo za skupna srečanja, na katerih si izmenjujejo svoje prerokbe. Dogovori med njimi so sklenjeni, ne da bi si poslali eno samo »tehnološko« sporočilo.

Na Havajih se pripadniki ljudstva Kahuna povežejo z Materjo Zemljo, ko poizvedujejo po nahajališčih rib, da bi nahranili svoje ljudi. Valoviti beli oblaki na modrem nebu tedaj prevzamejo obliko človeške roke, ki pokaže v smer, kjer je obilica rib.

V visoki gorski dolini, globoko v kolumbijskem gorstvu Sierre Nevade v Južni Ameriki živi ljudstvo, ki pozna jezik brez besed. Ta jezik prihaja iz svetega prostora znotraj njihovih src.

Ali si vedel-a, da ko ponoči vstopaš v sanje, zapustiš um in vstopiš v sveti prosto srca? Se zjutraj tega spomniš ali pa ti ostane samo spomin na sanje? Kot si si lahko prebral-a komunikacija niso le besede, komunikacija je še nekaj več, onkraj besed, onkraj razuma.

Zato, ko boš z nekom komuniciral-a se vprašaj: »Ali se s to osebo pogovarjam iz srca ali iz razuma? Ali najina komunikacija teče na ravni srca ali na ravni razuma?« Odgovori te utegnejo presenetiti … 😉