Govorniški nasveti

Trije nasveti kako se znebiti treme in strahu pred javnim nastopom

1. PRED ZAČETKOM JAVNEGA NASTOPA SE SPROSTIMO.

Vedno, ko smo v neki, nam neznani situaciji, se naše telo fiziološko odzove na to. Napnejo se nam mišice, dihanje postane plitvo in roke se nam tresejo. Ali z drugimi besedami, pri javnem nastopanju imamo strah in pojavi se trema.

Takrat si lahko pomagamo z minuto ali dvema skrite telovadbe, ko zavestno vse po vrsti napnemo in sprostimo mišice, najprej v stopalih, nato v mečih, v stegnih, v trebuhu, v prsih, v rokah, v tilniku – nevidno se pretegnimo in sprostimo.

Seveda je lažje reči: »Bodi sproščen.«, kot pa to dejansko storiti, zato vam na seminarju Sr(e)čne retorike predstavimo še nekatere druge, napredne tehnike sproščanja, ki nam pomagajo ne samo pred javnim nastopom, temveč tudi med samim nastopom in po njem. Vse to nam pomaga, da trema postaja vse manjša in manjša. 🙂

2. MED JAVNIM NASTOPOM SE GIBAJMO.

Čeprav morda v tem trenutku še nimamo velike »govorniške« kilometrine, se izogibajmo temu, da si se na začetku govora »vkopali« za govorniški pult, se ga krčevito oklenili in se sključili, kot da bi si želeli, da nas vidi čim manj ljudi.

Dober govornik vedno veselo, odločno, poln zaupanja vase, pokončno stopi pred ljudi. Vselej si zagotovi dovolj prostora za korak v vsako smer, sproščeno diha in premika roke in noge. Vse to sprošča njegovo napetost in deluje naravno, sčasoma pa to dihanje in gibanje pride v navado. Samozavesten govornik se tudi približa poslušalcem in se pred njimi giba, kar naredi njegov govor dinamičen, atraktiven in zanimiv.

Na seminarju Sr(e)čne retorike boste izvedeli še nekaj drugih uporabnih vaj in nasvetov o tem, kako se gibati po prostoru in česa ne smete početi pred, med in po javnem nastopu.

3. GLEJMO SVOJE POSLUŠALCE.

Ko stopimo pred občinstvo in javnih nastopov še nismo navajeni, se pogosto zazremo ali v tla, ali pa nekam v daljavo in na tak način »izgubimo« stik s poslušalci. Ko tam stojimo čisto sami pred množico ljudi se v nas porajajo različni občutki tesnobe saj nas vendar vsi gledajo!

Smeh sprošča, zato se nasmehnimo, vsake toliko časa se komu za trenutek zazrimo v oči in vse bo v redu. Namreč, pogled v oči, ki se seli od udeleženca do udeleženca, je dragocena vez s poslušalci – ohranja njihovo pozornost in jim daje občutek, da se tudi mi, kot govornik zanimamo zanje in ne le oni za nas. Z očesnim kontaktom in nasmehom si bomo zagotovili, da nas bodo poslušalci skozi nastop podpirali z energijo.

Na seminarju Sr(e)čne retorike naredimo tudi izjemno dobro vajo, ki čudovito pomaga pri tem, da se otresemo strahu pred pogledom v oči, ko gledamo publiko in tudi ko smo soočeni iz oči v oči s svojim sogovornikom. Na ta način je tudi trema precej manjša.

SR(E)ČNA RETORIKA v radijski oddaji NA POTI USPEHA

V četrtek, 22. 5. 2015 sem bil gost na Radiju GORENC v oddaji NA POTI USPEHA. 

Z voditeljico oddaje Mojco Gros Moškon sva se pogovarjala o javnem nastopanju, neverbalni komunikaciji, strahu, šaljivosti pri javnem nastopanju, gestikuliranju, podelil pa sem tudi nekaj napotkov, kaj je priporočeno izvajati in čemu se je potrebno izogibati, ko imamo javni nastop ter kaj storiti, da trema postane preteklost.

Posnetek si lahko poslušate na mojem blogu tako da KLIKNETE TUKAJ!

Pin It on Pinterest